Vid je eden od naših najbolj kompleksnih čutov. Toda, ali ste se kdaj zares zamislili in vprašali, kako delujejo naše oči?
Človeški vid je res nekaj neverjetnega.
Da bi bolje razumeli, kako deluje naš vid, si najprej oglejmo naloge sestavnih delov ali »struktur« naših oči in si odgovorimo na vprašanje, kako nam oči omogočajo, da vidimo. Vzemimo si nekaj časa in si oglejmo, kako delujejo naše oči.
Deli očesa – zunanjost
Naše oči so organ, tako kot na primer srce, ledvice in koža (naš največji organ). Anatomija očesa je izjemno zapletena. Vsako oko sestavlja več kot dva milijona struktur, ki sodelujejo pri vidu. Te vključujejo zunanje strukture, kot so:
- Veke, ki ščitijo vaše oči.
- Beločnica in roženica, ki pokrivata in ščitita notranjost očesa.
- Solzni film, ki dovaja kisik do roženice in pomaga ohranjati vaše oči zdrave ter jim zagotavlja udobje.
Zanimiva dejstva: ali ste vedeli, da vsak od nas v povprečju pomežikne do 12.000-krat na dan in da je roženica edina struktura v našem telesu, ki nima krvnih žil? Kri dovaja kisik do različnih delov telesa, roženica pa kisik prejme neposredno iz zraka. Zakaj? Prosojnost. Ta je potrebna za jasen vid.
Zdaj, ko smo spoznali zunanjost naših oči, pa si poglejmo še, kaj se skriva v notranjosti oči, in poiščimo odgovor na naše vprašanje, kako vidimo stvari, kot je na primer vzhajajoče sonce ali naš najljubši krožnik za zajtrk.
Notranjost očesa
Glavne notranje strukture oči vključujejo naslednje:
- Šarenica – barvni del vaših oči.
- Zenica – črna okrogla odprtina na sredini šarenice, ki prepušča svetlobo v oči.
- Očesna leča – leži za šarenico in omogoča, da se lahko osredotočite na bližnje ali bolj oddaljene predmete.
- Mrežnica – zelo tanka plast milijonov fotoreceptorjev, ki se imenujejo »paličnice in čepnice«.
Ko se zjutraj prebudite in odprete oči, svetloba vstopi v vaše oči skozi roženico in zenico. Če ste v temnem prostoru in vklopite luči, se vaše zenice skrčijo in tako zmanjšajo količino svetlobe, ki vstopi v oči. Nasprotno se zgodi, če ste zunaj na soncu in stopite v zatemnjen prostor. Vaše zenice se razširijo in tako omogočijo, da v oko prodre več svetlobe, zaradi česar lahko v novem okolju bolje vidite.
Ko svetloba prodre skozi zenico in očesno lečo, se svetlobni žarki zberejo na mrežnici. In tukaj je presenetljivi del – slike se v zadnjem segmentu oči obrnejo na glavo. Da, prav ste prebrali.
Ko svetloba doseže zadnji segment oči, potuje po živcih v mrežnici, ki so zbrani v skupek. Te slike nato po optičnih živcih potujejo vse do možganov. Med obdelavo prejetih informacij možgani ponovno obrnejo prejete slike, tako da svet ne vidimo obrnjen na glavo. Če naši možgani ne bi obrnili slik, bi verjetno živeli zares nenavadno življenje.
Naš sistem vida je zasnovan zelo učinkovito.
Kljub temu da se vam to morda zdi malce nenavadno, je to najučinkovitejši in najhitrejši način, da naše telo obdela prejete informacije. Tu pa se postavlja vprašanje, kaj se zgodi, če vse v očeh ne deluje tako, kot bi moralo?
Pogoste težave z vidom
Kot smo lahko prebrali, je anatomija očesa zares navdušujoča. Če roženica, očesna leča in mrežnica pravilno delujejo skupaj, potem je vaš vid jasen. Žal pa ni vedno tako.
Nepopoln vid je pogosto posledica genov. Če so že vaši starši v mladosti nosili korekcijske leče, potem je zelo verjetno, da jih boste tudi vi potrebovali že zgodaj v življenju. Tukaj je nekaj pogostih težav vida, s katerimi se soočamo.
Če se svetloba, ki vstopa v oči, zbira pred mrežnico, namesto neposredno na njej, pravimo, da gre za miopijo ali kratkovidnost. Predmete v daljavi boste videli zamegljeno in nejasno. Če trpite za kratkovidnostjo, so vaše oči verjetno večje od običajnih. (Preberite več o kratkovidnosti.)
In kot ste verjetno že uganili, velja za daljnovidnost ali hiperopijo ravno nasprotno. Pri daljnovidnosti se svetloba, ki vstopa v oči, zbira za mrežnico. To je pogosto posledica tega, da je vaša roženica premalo ukrivljena ali da je vaše oko krajše od običajnega očesa. (Preberite več o daljnovidnosti.)
Druga težava z vidom, s katero se na neki točki v življenju sreča vsak, je presbiopija, ki se pojavi, ko očesna leča izgubi sposobnost pravilnega izostrovanja. Pri starosti okrog 45 let boste začeli predmete od blizu videti nekoliko zamegljene, zato boste morali na primer menije v restavraciji pogosto držati malce dlje od oči, da jih boste lahko prebrali. (Preberite več o presbiopiji.)
Kot smo videli, je za naš vid potrebno pravilno delovanje številnih delov oči. Toda, če gre kaj narobe, imamo na voljo napredno tehnologijo, s katero si lahko pomagamo pri korekciji težav z vidom.
Naslednjič ko se boste zjutraj prebudili, si vzemite trenutek in občudujte delovanje vaših oči, ki vam omogočajo, da vidite vse lepote tega sveta.
Navedbe v tem članku se ne smejo razumeti kot zdravniški nasvet, niti niso mišljene kot nadomestilo priporočil medicinskih strokovnjakov. Za specifična vprašanja se obrnite na svojega specialista za oči.
